O klubu - Plavalni klub Ilirija

PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PLAVALNI KLUB

2024

Ocenjeno število preplavanih kilometrov v 104 letih

MEDALJ Z VELIKIH TEKMOVANJ (od skupaj 104 slovenskih)

Plavalni klub Ilirija se lahko pohvali z najdaljšim stažem v Sloveniji; je prvi in najstarejši plavalni klub v državi, ki že 104. leto vzgaja plavalce. V njem so zrasli udeleženci Olimpijskih iger, Svetovnih in Evropskih prvenstev in še več, postali smo prvaki Evrope in sveta, Peter Mankoč pa je bil celo nosilec svetovnega rekorda. Ponosni smo na vse pretekle dosežke in z vznemirjenjem pričakujemo nove uspehe.

Naš cilj ostaja osredotočeno in sistematično strokovno delo in zagotavljanje dobrih pogojev za najmlajše plavalce v plavalni šoli, plavalce v tekmovalnih in netekmovalnih programih ter odrasle rekreativne plavalce. V klubu se ves čas trudimo ohranjati prijetno vzdušje, povezanost trenerjev in plavalcev ter dobre odnose med člani kluba. Verjamemo, da bomo z izgradnjo novega, modernega plavalnega objekta Ilirija vse svoje znanje dobro unovčili v obliki uspehov naših športnic in športnikov.

PLAVALNI KLUB ILIRIJA

Celovška cesta 25

1000 Ljubljana

mob: +386 41 798 076 (pisarna)

mob: +386 41 36 36 86 (programi plavalnih šol)

mail: info@pki.si

Davčna številka: SI 78172136

Matična številka: 5162831000

IBAN: SI56 0400 1004 6481 128 (ABANKA d.d.)

1919

1929

1934

1945

1919 ZAČETKI PK ILIRIJA

O samih začetkih Ilirije velja dodati, da je z njo povezan tudi začetek organiziranega plavanja v Sloveniji. Zametki plavanja kot športa segajo v obdobje tik pred prvo svetovno vojno. Leta 1919, in sicer tik pred poletjem, je bila ustanovljena plavalna sekcija Ilirija pod okriljem Športnega kluba Ilirija, ki je gostil tudi druge športe. Do leta 1929, ko je bilo zgrajeno Kopališče Ilirija, je sekcija delovala na Špici na Ljubljanici. Tukaj so se odvijale tudi prve tekme, kjer so plavalci nastopili v naslednjih disciplinah: 50m prsno, 50m germania, 50m prosto in 50 m bočno. Za štartni blok je služil lesen splav, na katerem je bilo prostora za 6 do 10 plavalcev, ki so se pomerili v šprintu do nižje ležečega plavajočega trama. Ker so plavalci tekme v tem času financirali sami, so se v klubu zbrali predvsem mladi iz uglednih ljubljanskih družin.

1929 GRADNJA KOPALIŠČA ILIRIJA

Na pobudi inženirja Stanka Bloudka je bil leta 1929 v Ljubljani zgrajen prvi olimpijski bazen. Plavalni klub Ilirija je takrat združil vse ljubljanske plavalce in postal vodilni klub v Sloveniji, prav tako pa tudi med najmočnejšimi v Jugoslaviji. Izgradnja bazena na Iliriji je stala 5 milijonov tedanjih dinarjev, od tega je prispeval 2 milijona dinarjev ing. Stanko Bloudek sam. Poleg olimpijskega velikega bazena je bil kasneje odprt tudi mali zimski bazen, dolg 14,28 metrov. Ljubljanski bazen je kaj kmalu po odprtju premogel tudi ogrevan manjši bazen, pa tudi stolp za skoke v vodo. Leta 1931 so v Pk Ilirija pričeli z organiziranjem plavalnih šol s ciljem naučiti plavati čim več otrok. S tem so bili postavljeni temelji današnje Poletne plavalne šole na Iliriji, ki je z leti postala najprepoznavnejša in najštevičnejša, saj se je v enem poletju v povprečju udeleži cca. 600 otrok.

1934 ZLATA DOBA ILIRIJE

Obdobje med leti 1934 - 1941 lahko označimo kot zlata doba Ilirije. Ilirija je imela odlično člansko ekipo, s katero je vse do druge svetovne vojne pobirala lovorike. Klub je vzgojil kopico državnih reprezentantov, osvojil Jadranski pokal, dvakrat je postal ekipni državni prvak ter leta 1940 zabeležil osem zaporednih zmag v plavalni ligi. Med najuspešnejšimi plavalci so bili Draško Vilfan, Miran Fux, Zorka Bradač in Nana Grošelj. Iz plavalnega kluba Kamnik je takrat v Ilirijo prestopil plavalec Tone Cerer, ki ga priznavamo za najboljšega predvojnega plavalca Ilirije. Poleg številnih velikih uspehov je leta 1940 na 200 m prsno odplaval drugi rezultat v Evropi (2:45,8). Draško Vilfan in Tone Cerer pa sta leta 1936 nastopila na Olimpijskih igrah v Berlinu. Draško Vilfan se je v disciplini 100 m hrbtno uvrstil v polfinale, medtem ko je Tone Cerer v disciplinah 100 in 200 m prsno izpadel pred polfinalom. Kljub temu je nastop na OI pomenil izjemen uspeh za klub.

1945 POVOJNO OBDOBJE

Po vojni se je PK Ilirija preimenoval v Plavalni klub Udarnik, leta 1947 pa v Plavalni klub Enotnost. Najboljši Ilrijani so še naprej osvajali najvišja mesta, med drugim so si leta 1946 priplavali naslov državnih prvakov na jugoslovanskem članskem prvenstvu v Splitu ter absolutno prvo mesto na republiškem prvenstvu. Na Olimpijskih igrah v Londonu leta 1948 smo zabeležili odlične dosežke: 5. mesto Toneta Cererja na 200 m prsno in 5. mesto Cirila Pelhana v štafeti 4 x 200 m prosto.